Imate včasih občutek, da nam »vladajo« otroci? Meje dovoljenega so izven normalnega, pustiti moramo njihov »JAZ". Starši ne vidijo, da je sploh kaj narobe. Učitelji so se prilagodili. In mi vsi?
Na tleh trgovine leži dve, morda tri leta stara punčka. Sladko malo dete. Kriči, pravzaprav vrešči, udarja z nogami v tla, mlati okrog sebe z rokami, objokanih oči in rdeča v obraz kot solidno zrel paradižnik. Poznate?
V nesreči vidimo predvsem sebe, svojo bolečino. Starši, ki se ločujejo, bi se morali zavedati, da je odločitev za starševstvo nepovratna. Otroci potrebujejo našo podporo in pomoč tudi takrat, ko smo čisto na tleh.
Prvič v šolo. Prvošolček z rumeno rutico. Veselje? Radovednost? Pričakovanje? Strah? Vse skupaj. Prvi šolski dan. Naj bo lep, dragi starši, za vašega otroka.
Razvajenost bi z lahkoto spoznali, če bi bil njen edini obraz pretirano zasipavanje z materialnimi dobrinami oziroma materialna razvajenost. Na žalost ni tako. Dokler ne vemo, da gre za razvajenost, ne moremo odpraviti njenih negativnih posledic.