Če bi pet let nazaj sedel s kolegi v lokalu in poslušal, kar je sedaj moja zgodba, bi rekel samo »kreten«. Škoda besed za nekoga, ki ne zna doma »poštimat« zadev. Ja, pet let nazaj…
Kakšna grozna beseda! Impotenca! Verjamem, da pri večini moških vzbuja strah. A je, če smo realni, nekaj, s čimer se srečuje večina moških bolj ali manj pogosto, ko so enkrat stari nad štirideset let.
Ob teh besedah, tistih moledujočih očeh pozabimo, da je starševstvo zelo nehvaležna vloga vzgajanja iz enega trenutka v drugega. Pokimamo, sprejmemo koš poljubov in … pademo, kamor nismo želeli.
V današnji družbi je pretirano pitje alhoholnih pijač nekaj normalnega. Morda zato »nadzorovani alkoholizem«. Kontradiktorno. Nič, kar je odvisno, ni nadzorovano. Posebej ne z vidika odvisnika.
V nesreči vidimo predvsem sebe, svojo bolečino. Starši, ki se ločujejo, bi se morali zavedati, da je odločitev za starševstvo nepovratna. Otroci potrebujejo našo podporo in pomoč tudi takrat, ko smo čisto na tleh.
Že v samem stavku je skrito svoje protislovje. Zakaj? Če izhajamo iz stališča, da sami razumemo sogovornika, a nas on ne razume, stojimo v bistvu na stališču, da je naša resnica, naš "prav" edini sprejemljiv.